Fi

Grška abeceda
Αα alfa	Νν ni
Ββ beta	Ξξ ksi
Γγ gama	Οο omikron
Δδ delta	Ππ pi
Εε epsilon	Ρρ ro
Ζζ zeta	Σσς sigma
Ηη eta	Ττ tau, tav
Θθ theta	Υυ ipsilon
Ιι jota	Φφ fi
Κκ kapa	Χχ hi
Λλ lambda	Ψψ psi
Μμ mi	Ωω omega
Danes opuščene črke
digama	san
stigma	kopa
heta	sampi
	šo
	grška ločevalna znamenja

Fi (grško: φι; velika črka: Φ, mala črka: φ ali ϕ) je enaiindvajseta črka grške abecede. Iz grške črke Φ izvira cirilična črka Ф.

V grščini se črka Φ izgovarja kot slovenski f. V antični grščini je črka Φ pomenila glas /pʰ/ (tj. p s pridihom.) - to je tudi razlog, zakaj so ga Rimljani pri prepisovanju v latinico nadomeščali s PH in ne s F.

Pomeni[uredi | uredi kodo]

Φ (redko: φ) v matematiki označuje število zlatega reza
φ(n) je v matematiki Eulerjeva funkcija fi
Φ je oznaka za svetlobni tok
Φ je oznaka za magnetni pretok
φ je oznaka za fazni premik
φ je oznaka za električni potencial
φ je v matematiki in fiziki pogosta oznaka za kot ali zasuk, npr. za kot v polarnih koordinatah
v astronomiji je φ oznaka za enaiindvajseto zvezdo v ozvezdju
v mednarodni fonetični abcedi (IPA) znak /ɸ/ označuje glas, ki se izgovarja podobno kot f, vendar z obema ustnicama.

Znak za premer v tehniki je po videzu podoben črki Φ, zato se ga bere kot "fi", npr.: oznaka 10 (beri: fi-10) pomeni, da je premer nekega elementa 10 enot.