Na Institutu "Jožef Stefan" so v okviru 30. Dnevov Jožefa Stefana 24. marca 2022 podelili zlate znake Jožefa Stefana za najodmevnejše doktorate mladih raziskovalcev v republiki Sloveniji v zadnjih treh letih na področju naravoslovno-matematičnih in tehniških ved ter ved o življenju. Zlati znak Jožefa Stefana je prejel dr. Pavel Kos za uspešnost in odmevnost doktorskega dela »Točne rešitve mnogodelčnih kvantnih kaotičnih sistemov« na predlog mentorjev Tomaža Prosena s FMF UL in Leva Vidmarja z IJS. Zlati znak Jožefa Stefana je prejel dr. Žiga Kos za uspešnost in odmevnost doktorskega dela »Mikrofluidne strukture na osnovi nematskih tekočih kristalov« na predlog mentorja Mihe Ravnika S FMF UL in IJS. Zlati znak Jožefa Stefana je prejel dr. Matija Gatalo za uspešnost in odmevnost doktorskega dela »Razvoj sinteze nanodelcev binarnih in ternarnih zlitin platine na ogljikovem nosilcu kot elektrokatalizatorju na predlog mentorjev Mirana Gaberščka in Nejca Hodnika s KI, ki je nagrado prevzel v imenu nagrajenca.

Na Institutu "Jožef Stefan" so v okviru 30. Dnevov Jožefa Stefana podelili častne listine štirim podjetjem ter sedmim posameznicam in posameznikom kot priznanje za uspešen prenos znanstvenih in tehnoloških dosežkov in znanj, ustvarjenih na Institutu, v družbeno in gospodarsko zaledje. Gre za pomembna sodelovanja na področju digitalizacije, korozijske zaščite, implementacije površinskih modifikatorjev, demonstracijske robotske celice in algoritmov za kontrolo procesov izdelave odkovkov. Listine so na predlog Laboratorija za odprte sisteme in mreže E5 in Odseka za komunikacijske sisteme E6 prejeli mag. Uroš Salobir, dr. Janko Kosmač in podjetje ELES d. o. o. - na sliki, na predlog Odseka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko ter Odseka za inteligentne sisteme Samo Gazvoda in Gorenje d. o. o. ter mag. Jože Ravničan in podjetje UNIOR d. d., na predlog Odseka za nanostrukturne materiale Ludvik Kumar, dr. Boris Saje, mag. Karla Kosmač in podjetje Kolektor Group d. o. o.

Raziskovalca doc. dr. Sašo Gyergyek in prof. dr. Darko Makovec z Odseka za sintezo materialov sta v sodelovanju s sodelavci z Odseka za katalizo in reakcijsko inženirstvo Kemijskega inštituta objavila članek v znanstveni reviji Green Chemistry z naslovom Electro-hydrogenation of biomass-derived levulinic acid to γ-valerolactone via the magnetic heating of a Ru nanocatalyst. V članku so avtorji prikazali možnost uporabe gretja magnetih nanodelcev kompozitnega Ru katalizatorja v izmeničnem magnetnem polju kot izvorom termične energije potrebne za kemijsko reakcijo. S podrobno analizo in modeliranjem procesov na površini so pokazali, da površina magnetnega katalizatorja doseže bistveno višjo temperaturo kot je temperatura medija. Zaradi tega reakcija poteka bistveno hitreje kot pri uporabi konvencionalnega gretja, kar vodi k znatno višjemu izkoristku γ-valerolaktona pri milih pogojih. S tem so avtorji pokazali na velik potencial magnetnega segrevanja heterogenih reakcijskih sistemov za pretvorbo termično občutljivih reaktantov, kot so npr. biomasne komponente.

Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami je 17. marca 2022 objavil rezultate mednarodne raziskave o uporabi prepovedanih drog SCORE 2021, v kateri od leta 2017 sodelujejo tudi raziskovalci Odseka za znanosti o okolju Instituta "Jožef Stefan". Med slovenskimi mesti raziskava beleži najvišje masne obremenitve benzoilekgonina (biomarker kokaina) v Kopru, amfetamina in MDMA v Velenju ter metamfetamina in THC-COOH (biomarker THC) v Ljubljani. Povprečne masne obremenitve biomarkerjev v slovenskih mestih so bile za metamfetamin in MDMA pod SCORE povprečjem za leto 2021, nad povprečjem pa so bile povprečne masne obremenitve benzoilekgonina v Kopru ter amfetamina v Velenju. Povprečna masna obremenitev THC-COOH je bila v vseh slovenskih mestih nad SCORE povprečjem. V primerjavi z evropskimi in svetovnimi prestolnicami se slovenska mesta po vsebnosti THC-COOH in benzoilekgonina uvrščajo v zgornjo polovico sodelujočih mest, glede na preostale biomarkerje pa v spodnjo polovico. Izjema je amfetamin v Velenju.

Institut "Jožef Stefan" je v sredo, 16. marca 2022 gostil delegacijo enega največjih centrov pospeševalnikov za temeljne raziskave na svetu FAIR. Znanstveni direktor FAIR prof. dr. Paolo Giubellino in tehnični direktor Jörg Blaurock sta v zanimivih predavanjih predstavila novosti gradnje ter trenutno stanje znanosti in njenih obetov znotraj FAIR. Gradnja FAIR hitro napreduje, na sedanjih pospeševalniških zmogljivostih GSI pa že poteka t. i. "faza 0", ki je namenjena takojšnji znanstveni uporabi novih detektorskih sistemov, izvedbi privlačnega fizikalnega programa ter izobraževanju in pripravi naslednjih generacij znanstvenikov in inženirjev za FAIR. V "fazi 0" že sodelujejo raziskovalci Odseka za nizke in srednje energije Instituta "Jožef Stefan", k sodelovanju pa si vodstvo FAIR želi pridobiti tudi mlade z drugih področij. Zato sta se srečanju pridružila tudi rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Gregor Majdič in vodja Odseka za računalniške sisteme Instituta "Jožef Stefan" izr. prof. dr. Gregor Papa.

Raziskovalci Aljaž Kavčič, dr. Maja Garvas, Matevž Marinčič in doc. dr. Matjaž Humar z Odseka za fiziko trdne snovi ter dr. Boris Majaron z Odseka za kompleksne snovi Instituta "Jožef Stefan" so skupaj s sodelavci z Univerze v Gradcu objavili članek v reviji Nature Communications z naslovom Deep tissue localization and sensing using optical microcavity probes. V članku so avtorji predstavili novo metodo globinskega slikanja skozi sipajoče materiale, ki temelji na lokalizaciji "whispering gallery mode" mikroresonatorjev, katerih ozka spektralna emisija omogoča dekompozicijo zajetega difuznega signala na prispevke posameznih mikroresonatorjev. Razvita metoda združuje sposobnost lokalizacije na nivoju posameznih celic s senzoriko raznovrstnih parametrov kot so temperatura, pH ter lomni količnik, kar predstavlja vsestransko in perspektivno orodje za globinsko slikanje v tkivih. Prvi avtor članka Aljaž Kavčič je izsledke tega dela predstavil v svoji magistrski nalogi, za katero je prejel Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani.