Main Page

From Wikipedia
Jump to navigation Jump to search
Amogelesega mo Wikipedia ya Setswana Setswana,
Go na le di article di le 722.

Ensaetlolopedia Ya Mahala

Amogelesega mo Wikipedia, tirisanyommogo e maikaelelo a yone e leng go leka go ensaeklopidia ka diteme tsa mafatshe a a farologanyeng, mme ebile e sa sokamela ka letlhakoreng lepe e bile e dirisiwa ke mongwe le mongwe mo interneteng mahala. Wikipedia ga e duelelwe, e bile e ka dirisiwa go batla tlhaloso ya sepe fela kgotsa go tsenya sengwe, le go baakanya tse di setseng di tsentswe. Ka gore mongwe le mongwe o kgone go tsenya se a se batlang, Wikipedia ga e kake ya tshepisa ya gore se o tla se filthelang fa ke boammaaruri jo bo tletseng. O ka lekeletsa ka Sandbox. Tswana Wikipedia e, e na le di article di le 722. Go tsaya malebane go bona gore o ka kwala eng, o ka tlhola gore batho ba kopile eng.

A o kile wa utlwa...

  • ...gore BotswanaPost e butse lefelo la Ditso la Philatelic Museum mo Botswana
    Philatelic Museum
    ?.
  • ... gore lefstahe la Botswana le butse Mmadikolo yo o itebagantseng le tsa maranyane le dithaeletsanyo yo o bitswang Botswana University of Science and Technology?.
  • ...gore go nale lefelo le le bitswang Mmokolodi Nature Reserve mo toropokgolo Gaborone la itloso bodutu?.
  • ...gore thaba ya Kgale hill e e mo Gaborone e bitswa "The Sleeping Giant" mme ebile e le yone e tona gape?
    Kgale Hill
    .
  • Dikoranta tse di kwadilweng

    Molelo wa ko ntle o dirisa dikgong.

    Molelo ke tlhakathakanyo e e diragalang ka bonako ya di gase mo tsamaisong ya combustion, e e ntshang mogote, lesedi le tse dingwe tse di farologaneng.

    Motuka ke bontha bongwe jo bo bonalang jwa molelo gape o na le ditlhase. Fa digase tse di fisa thata, dikgona go nna ionized go dira plasma. Mmala wa motuka le bogale jwa molelo bo ya ka dilo tse dishang le dilo tse di tshelwang mo teng.

    Ditlamorago tsa molelo ke "conflagration", se se na le bokgoni jwa go senyaka mmele ka go o fisa. Molelo ke selo sa bothokwa se se amang matshelo a batho lefatshe ka bophara. Ditlamorago tse di siameng tsa molelo ke go rotloetsa kgolo le go babalela tikologo. Molelo o sa le o dirisiw ake batho go apaya, go dira mogote, sesupo le ditiro tsa propulsion. Ditlamorago tse di bosula tsa molelo di akaretsa, go leswafatsa metsi, go senya mmu, go leswafatsa loapi le kotsi mo matshelo a batho.

    Molelo o simolola fa selo se se thothetsang molelo, se kopane le selekanyo se se siameng sa gase ya oxygen kana sengwe se se na le oxygen, se le gaufi le motswedi wa mogote kana mogote o le kwa godimo ga flash point gore leokwane le ka kopangwa, gape gore e kgona go tshegetsa, selekanyo sa bonako jwa oxidation, e ntshang a tlhakatlhakanyo.

    Fa o simolola go tuka, thathakanyo ya di gase e tshwanetse go diragala, mo eleng gore molelo o kgona go tshegetsa mogote wa one, ka go ntsha nonofo ya mogote mo tiragalong ya combustion le go propagate, fela fa go nale neelano ya gase le leokwane.

    Dinepe tsa letsatsi 

    Kgosi Seepapitso IV ( o tlhokafetse ka di 24 tsa kgwedi ya Mopitlo ngwaga wa 2010) e ne e le kgosi ya morafe wa ga Ngwaketse mo Botswana. E ne e le morwa kgosi Kgosi Bathoen II mme o ne a tlhophiwa go etelela pele Ntlo ya Dikgosi dingwaga di le mmalwa gape e le mongwe wa dikgosi tse di neng di nale seriti ebile di tlotlwa fela thata mo Botswana. Rre Seepapitso o diretse lefatshe la gagwe gape e le moemedi kwa United States of America le kwa China.

    E ne e le mogaka, e le Rraarona kwa Ntlong ya Dikgosi,mme ebile a ne a tlotla thata bogosi ka a ne a sa batle bogosi bo gatakiwa ka dinao.O ne a ngomolwa pelo ke diemo dingwe tse di neng di sa tlotle bogosi.Nako tsotlhe fa emelela a buisa morafe o ne a ngoka theetso ya setŝhaba. Jaaka a ne a direla Ntlo ya Dikgosi ka lobaka le ka nna dingwaga tse di masome a mararo o ne a sa buse fela, ka boeteledipele jwa ga Rre Seepapitso, Ntlo ya Dikgosi e ne e gakolola goromente wa puso ya lefatŝhe ka dikgang tse di neng di ama lefatshe ngwe tsa tsone di akaretsa :go tlosiwa ga Batswakwa ba ba senang teta ya go nna mo lefatsheng.

    Wikipedia's sister projects


    Ditiro tse dingwe tse di moteng