Doc. dr. Matjaž Humar z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" je z raziskovalci iz Združenega Kraljestva, ZDA in Japonske v reviji Nature Reviews Methods Primers objavil pregledni članek z naslovom Whispering-gallery-mode sensors for biological and physical sensing. V članku avtorji predstavljajo whispering-gallery-mode resonatorje v različnih geometrijah, kot na primer v mikro sferah, mikro toroidih, mikro kapilarah in mikro obročih. Whispering-gallery-mode resonatorje si lahko predstavljamo kot majhne interferometre, ki s pomočjo večkratnega prehoda svetlobe skozi njih omogočajo zelo natančne meritve na mikro in nano skali, vključno z zaznavanjem posameznih molekul in ionov. Avtorji v članku pišejo o različnih senzoričnih mehanizmih, ki temeljijo na razcepitvi in premiku optičnih načinov ter na optomehanskih in optoplazmonskih efektih. Pregled uporabe senzorjev in eksperimentalnih rezultatov zajema in vivo senzoriko, zaznavanje posameznih molekul, žiroskope in kvantno elektrodinamiko v mikroresonatorjih.

Generalna skupščina Združenja evropskih jedrskih strokovnjakov European Nuclear Society (ENS) je 10. decembra 2021 na predlog Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije za predsednika v letih 2022 in 2023 izvolila prof. dr. Leona Cizlja, vodjo Odseka za reaktorsko tehniko Instituta "Jožef Stefan". Prof. Cizelj kot profesor za jedrsko tehniko na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani aktivno prispeva k prenosu znanja med generacijami: "Svet sloni na ramenih naslednjih generacij, katerim moramo omogočiti delo v zelo konkurenčnem okolju v prihodnosti."
ENS združuje več kot 12.000 jedrskih strokovnjakov iz Evropske skupnosti, Velike Britanije in Izraela, organizira znanstvene konference, strokovne posvete in komunikacijo o jedrski znanosti in tehnologijah. Predsedovanje združenju v času, ko jedrska energija in z njo povezane raziskave postajajo vse bolj pomemben element zagotavljanja nizko-ogljične prihodnosti, je veliko priznanje slovenskim jedrskim raziskovalcem, stroki, Institutu "Jožef Stefan" in prof. dr. Leonu Cizlju osebno.

10. decembra 2021 so v Cankarjevem domu podelili nagrade in priznanja Republike Slovenije za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti v letu 2021. Slavnostni govornik je bil predsednik republike Borut Pahor. Tudi tokrat so med dobitniki nagrad in priznanj sodelavci Instituta "Jožef Stefan". Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju presevne elektronske mikroskopije materialov je prejel prof. dr. Goran Dražić, Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke na področju raziskav hidratacije in termoodzivnih hidrogelov dr. Matej Kanduč, Zoisovo priznanje za raziskave na področju modeliranja struktur in resonančnega odziva večdimenzionalnih termotropnih faz prof. dr. Nataša Vaupotič. Puhovo nagrado za vrhunske dosežke za razvoj metod za merjenje absorpcije aerosolov so prejeli dr. Luka Drinovec, izr. prof. dr. Griša Močnik ter razvojni skupini podjetij Aerosol, d. o. o. in Robomed, d. o. o., Puhovo nagrado za življenjsko delo za dosežke na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij pa je prejela prof. dr. Borka Jerman Blažič. Čestitamo!

Skupina raziskovalcev mednarodnega konzorcija projekta MinE iz 22 držav, ki raziskuje genetske vzroke amiotrofične lateralne skleroze (ALS), je dodatno odkrila nove gene, katerih patološke variante povečajo tveganje za ALS. Skupno število genov je zdaj 15. V raziskavi so bili dodatno potrjeni že znani geni, povezani z ALS, ter raziskane podobnosti z drugimi nevrodegenerativnimi boleznimi. Rezultati raziskave, objavljeni v Nature Genetics, nakazujejo na okvaro pri avtofagiji, ki odstranjuje poškodovane in odvečne proteine, ter na bolezenske poškodbe v transportu, ki ga posredujejo vezikli. Hkrati pa raziskava vzpostavlja tudi vzročno povezavo bolezni z višjim nivojem holesterola. S temi odkritji se odpirajo tudi nove možnosti iskanja zdravil, ki bi bila usmerjena v raziskavi razkrite biološke procese. Poleg slovenskih bolnikov so kot soavtorji študije sodelovali prof. dr. Boris Rogelj, vodja Odseka za biotehnologijo Instituta "Jožef Stefan" ter sodelavec Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, prof. dr. Metka Ravnik-Glavač, prof. dr. Damjan Glavač, doc. dr. Blaž Koritnik in prof. dr. Janez Zidar.

Neelakandan M Santhosh je s sodelavci Odseka za plinsko elektroniko Instituta "Jožef Stefan" objavil znanstveni članek Advancing Li-ion storage performance with hybrid vertical carbon/Ni3S2-based electrodes v sodelovanju z raziskovalci univerze Kyung Hee v Južni Koreji. Avtorji opisujejo hitro in zanesljivo metodo za razvoj hibridnih nanostrukturnih elektrodnih materialov za izboljšanje zmogljivosti Li-ionskega shranjevanja v baterijah. S ciljem razvoja materialov za prihodnje generacije naprav, namenjenih shranjevanju energije, so raziskovalci uspešno izdelali hibridni elektrodni material iz ogljikovih nanocevk in nikljevega sulfida. Pripravljeni elektrodni material ima višjo zmogljivost shranjevanja elektrokemijske energije od večine konkurenčnih elektrodnih materialov, kar se pripisuje ultra visoki specifični kapaciteti in odlični dolgoročni stabilnosti. Razvoj zmogljivih energetskih materialov je ključnega pomena zaradi povečanega povpraševanja po alternativnih virih energije in vse večjih energijskih potrebah. Ugotovitve bi tako lahko vodile do novega pristopa k zasnovi cenovno ugodnih baterijskih materialov naslednjih generacij.

Jeffrey C. Everts in Miha Ravnik z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani sta v članku predstavila podrobno raziskavo vplivov singularnih topoloških defektov na porazdelitev ionov v kompleksnih nematskih tekočinah. Avtorja sta uspela s teoretičnim modelom pokazati, da lahko topološki defekti v nematskih elektrolitih delujejo kot območja za lokalno ločevanje električnega naboja. Pri tem se tvorijo električno nabita jedra singularnih topoloških, ki so v izbranih geometrijah obdani z električnimi več-sloji. Take porazdelitve ionov so posplošitev električnih dvojnih slojev, ki jih poznamo v izotropnih elektrolitih. Avtorja posebej pokažeta, da se ioni zelo učinkovito sklapljajo z jedri defektov v orientacijski urejenosti preko mehanizma ionske topnosti, z okoliškimi deformacijami orientacijskega ureditvenega polja pa preko mehanizma fleksoelektričnosti. Raziskava je pomemben prispevek k razumevanju elektrostatskih mehanizmov pri urejanju kompleksnih anizotropnih mehkih snoveh.